V Sloveniji se v zadnjih mesecih veliko govori o spremembah na področju evidentiranja delovnega časa. Ena izmed ključnih novosti, ki je pritegnila pozornost delodajalcev in zaposlenih, je predlagano črtanje obveznega beleženja odmora za malico. Ta sprememba, ki jo je Odbor Državnega zbora za delo potrdil 12. marca 2025, prinaša olajšanje administrativnih bremen in odpira razpravo o praktičnosti ter smiselnosti dosedanjih pravil. V tem prispevku bomo pogledali, kaj to pomeni za podjetja, zaposlene in kako se lahko prilagodimo novim razmeram.
Ozadje spremembe: Zakaj ukinitev “štempljanja” za malico?
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je v veljavo stopil novembra 2023, je uvedel strožje zahteve za beleženje delovnega časa, vključno z natančnim evidentiranjem odmora za malico. Delodajalci so morali beležiti čas prihoda in odhoda z dela, število opravljenih ur, nadure ter celo čas, porabljen za odmor. Čeprav je bil namen zakona povečati preglednost in zaščititi pravice delavcev, se je v praksi izkazal za neživljenjskega in administrativno obremenjujočega.
Delodajalci so se pritoževali, da je natančno beleženje odmora povzročalo nepotrebne zaplete, še posebej v panogah, kjer je delovni proces dinamičen, kot so gradbeništvo, gostinstvo ali proizvodnja. Tudi zaposleni so spremembe pogosto dojemali kot dodaten nadzor, kar je vplivalo na njihovo zadovoljstvo. Opozicija in delodajalske organizacije so že pred dvema letoma opozarjale na te pomanjkljivosti, a je šele zdaj koalicija prisluhnila in pripravila novelo zakona.
Kaj prinaša novela zakona?
Odbor Državnega zbora za delo je 12. marca 2025 prižgal zeleno luč predlogu novele, ki med drugim ukinja obvezno evidentiranje odmora za malico. Poleg tega se uvaja možnost mesečnega beleženja nekaterih podatkov namesto dnevnega, kar dodatno zmanjšuje administrativno breme. Dnevno evidentiranje prihoda in odhoda z dela ostaja, prav tako obveza vodenja evidenc za posebne pogoje dela, kot so nadure ali nočno delo. Novela jasneje opredeljuje tudi, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe, kar je še ena dobrodošla poenostavitev.
Državni svet in socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so spremembe podprli, saj vidijo v njih korak k zmanjšanju birokracije. Vendar pa so nekateri izrazili zaskrbljenost glede morebitnega podvajanja evidenc za dijake, študente in upokojence, ki opravljajo začasno ali občasno delo. Kljub temu je splošni vtis, da novela prinaša prepotrebno fleksibilnost.
Prednosti za podjetja
Za podjetja ukinitev “štempljanja” za malico pomeni manj administrativnega dela in nižje stroške. Ni več potrebe po natančnem spremljanju, kdaj zaposleni vzamejo odmor in kako dolgo trajajo, kar je bilo še posebej zamudno pri večjem številu zaposlenih ali v razgibanem delovnem okolju. Podjetja, ki že imajo vzpostavljene elektronske sisteme za evidentiranje, bodo lahko te prilagodila novim zahtevam, manjša podjetja pa se bodo izognila dodatnim naložbam v opremo ali programe.
Poleg tega sprememba omogoča večjo prilagodljivost pri organizaciji delovnega procesa. Zaposlenim ne bo treba več “štempljati” vsake minute, kar lahko izboljša delovno vzdušje in zmanjša občutek nadzora. To je še posebej pomembno v času, ko se podjetja soočajo s pomanjkanjem delovne sile in je zadovoljstvo zaposlenih ključni dejavnik pri njihovem zadrževanju.
Vpliv na zaposlene
Za zaposlene ukinitev beleženja odmora pomeni manj togosti v vsakdanjem delovniku. Mnogi so se pritoževali, da je bilo dosedanje pravilo – na primer odšteti čas, če so za malico porabili več kot 30 minut, ali neupoštevanje krajšega odmora kot delovnega časa – nepravično in zapleteno. Zdaj bodo imeli več svobode pri odločanju, kdaj in kako izkoristiti odmor, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo produktivnost in počutje.
Vendar pa ostaja vprašanje, ali bo ukinitev evidentiranja odmora vplivala na pravico do odmora kot takega. Delodajalci bodo še naprej dolžni zagotavljati odmor v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (30 minut pri polnem delovnem času), a brez obveznega beleženja bo nadzor nad tem morda otežen. Zaposleni bodo zato morali sami poskrbeti, da si odmor dejansko vzamejo.
Kako se lahko podjetja pripravijo?
Čeprav novela še ni dokončno sprejeta – čaka jo še potrditev v Državnem zboru – je smiselno, da podjetja že zdaj razmislijo o prilagoditvah. Tukaj je nekaj korakov, ki jih priporočamo:
- Preglejte obstoječe evidence: Preverite, kako trenutno beležite delovni čas in odmori, ter ocenite, katere spremembe bodo potrebne.
- Posodobite interne akte: Prilagodite pravilnike o delovnem času novim zahtevam, da bo prehod čim bolj gladek.
- Komunicirajte z zaposlenimi: Jasno jim razložite, kaj sprememba pomeni zanje, in jih spodbudite, da izkoristijo pravico do odmora.
- Sodelujte s strokovnjaki: Če imate vprašanja o pravni ali tehnični izvedbi, se posvetujte z računovodskim ali kadrovskim svetovalcem.
Korak v pravo smer
Črtanje “štempljanja” za malico je dobrodošla sprememba, ki odraža prilagajanje zakonodaje realnim potrebam trga dela. Čeprav ne prinaša revolucionarnih novosti, zmanjšuje birokratske ovire in omogoča večjo fleksibilnost tako delodajalcem kot zaposlenim. V našem podjetju pozdravljamo ta korak in verjamemo, da bo pripomogel k učinkovitejšemu delovnemu okolju.
Kaj menite vi? Kako spremembe vplivajo na vaše poslovanje ali delovni dan? Veselimo se vaših mnenj in izkušenj v komentarjih!