Dohodninska lestvica in olajšave za leto 2025
Dohodninska lestvica in olajšave za leto 2025
V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in Pravilnikom o določitvi usklajenih zneskov olajšav in lestvic za leto 2025 je objavljena nova dohodninska lestvica ter veljavne olajšave. Ti podatki so ključni za vse, ki načrtujejo svoje finančne obveznosti za leto 2025.
Dohodninska lestvica za leto 2025
Letne stopnje dohodnine
Dohodnina se odmeri glede na neto letno davčno osnovo:
| Neto letna davčna osnova (v EUR | Stopnja dohodnine |
| Do 9.210,26 | 16 % |
| Nad 9.210,26 do 27.089,00 | 1.473,64 + 26 % nad 9.210,26 |
| Nad 27.089,00 do 54.178,00 | 6.122,11 + 33 % nad 27.089,00 |
| Nad 54.178,00 do 78.016,32 | 15.061,48 + 39 % nad 54.178,00 |
| Nad 78.016,32 | 24.358,43 + 50 % nad 78.016,32 |
Mesečne stopnje dohodnine
Za obračun akontacije dohodnine pri mesečnih izplačilih veljajo naslednje stopnje:
| Neto mesečna davčna osnova (v EUR) | Stopnja dohodnine |
| Do 767,52 | 16 % |
| Nad 767,52 do 2.257,42 | 122,80 + 26 % nad 767,52 |
| Nad 2.257,42 do 4.514,83 | 510,18 + 33 % nad 2.257,42 |
| Nad 4.514,83 do 6.501,36 | 1.255,12 + 39 % nad 4.514,83 |
| Nad 6.501,36 | 2.029,87 + 50 % nad 6.501,36 |
Olajšave za leto 2025
1. Splošna olajšava
Višina splošne olajšave je odvisna od skupnega letnega dohodka:
- Do 16.832 EUR: 5.260 EUR + (19.736,99 EUR - 1,17259 x skupni dohodek).
- Nad 16.832 EUR: Fiksno 5.260 EUR.
Pri mesečnem izračunu velja:
- Do 1.402,67 EUR mesečnega bruto dohodka: 438,33 EUR + (1.644,75 EUR - 1,17259 x dohodek).
- Nad 1.402,67 EUR: Fiksno 438,33 EUR.
2. Osebne olajšave
- Za invalide s 100 % telesno okvaro: 19.134,42 EUR letno (1.594,54 EUR mesečno).
- Za zavezance po dopolnjenem 70. letu: 1.578 EUR letno (131,50 EUR mesečno).
- Za prostovoljce z najmanj 10 leti operativnih nalog zaščite in reševanja: 1.578 EUR letno (131,50 EUR mesečno).
3. Posebna osebna olajšava
- Za dijake in študente: 3.682 EUR letno.
- Za mlade zaposlene do 29. leta: 1.367,60 EUR letno (sorazmerno glede na število mesecev zaposlitve).
4. Olajšava za vzdrževane otroke
Višina olajšave za otroke narašča z njihovim številom:
| Otroci | Letna olajšava (v EUR) | Mesečna olajšava (v EUR) |
| Prvi otrok | 2.838,30 | 236,53 |
| Otrok s posebnimi potrebami | 10.285,40 | 857,12 |
| Drugi otrok | 3.085,52 | 257,13 |
| Tretji otrok | 5.146,39 | 428,87 |
| Četrti otrok | 7.207,26 | 600,61 |
Za vsakega naslednjega otroka se letna olajšava poveča za 2.060,87 EUR.
5. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Olajšava znaša največ 3.054,65 EUR letno oziroma 24 % obveznih prispevkov.
Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2025 prinašata pomembne informacije za načrtovanje financ. Da bi kar najbolje izkoristili možnosti davčnih olajšav, je priporočljivo, da se posvetujete z računovodskim strokovnjakom, ki vam bo pomagal optimizirati vaše davčne obveznosti.
Za dodatne informacije nas kontaktirajte – z veseljem vam pomagamo!
Ustanovitev podjetja: Vse, kar morate vedeti za prvi korak
Ustanovitev podjetja: Vse, kar morate vedeti za prvi korak
Če sanjate o svojem podjetju, a ne veste, kje začeti, ste na pravem mestu. Ustanovitev podjetja je ključni korak na vaši podjetniški poti, ki pa lahko deluje zastrašujoče, če s postopki niste seznanjeni. Ta članek vam bo na enostaven način razložil, kako se lotiti ustanovitve podjetja v Sloveniji, katere možnosti imate in kaj morate vedeti.
1. Kaj sploh pomeni ustanovitev podjetja?
Ustanovitev podjetja pomeni, da pravno formalizirate svojo poslovno dejavnost. To vam omogoča, da zakonito opravljate storitve ali prodajate izdelke, hkrati pa vam odpira možnosti za financiranje, sodelovanje s strankami in razvoj vašega posla.
V Sloveniji so najpogostejše pravne oblike:
- Samostojni podjetnik (s.p.): Idealno za enostaven začetek.
- Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.): Primerno za večje projekte ali več ustanoviteljev.
2. Koraki za ustanovitev podjetja
a. Preverite svojo poslovno idejo
Preden se podate na podjetniško pot, razmislite:
- Kakšna je vaša ciljna skupina?
- Ali je povpraševanje za vaše storitve ali izdelke?
- Kakšno vrednost boste ponudili svojim strankam?
b. Izbira pravne oblike
Dve najpogostejši obliki sta:
- S.p.: Preprost začetek, brez začetnega kapitala. Vse obveznosti so povezane z vašim osebnim premoženjem.
- D.o.o.: Potrebujete začetni kapital (7.500 €), a odgovarjate le do višine vloženega kapitala.
c. Registracija podjetja
Registracija podjetja je v Sloveniji hitra in enostavna:
- SPOT točke (prej VEM točke): Osebno obiščete eno izmed točk in opravite registracijo brezplačno.
- Spletna registracija: Prek portala SPOT lahko postopek opravite tudi na daljavo.
d. Izbira poslovnega naslova
Za registracijo potrebujete poslovni naslov. Če nimate lastnih prostorov, lahko uporabite naslov svojega doma ali najamete virtualno pisarno (najem je možen tudi pri nas - kontaktni obrazec je na naši spletni strani).
3. Kaj potrebujete za registracijo?
- Osebni dokument in davčna številka
- Ime podjetja: Preverite razpoložljivost v registru AJPES.
- Izbira dejavnosti: Navedite dejavnosti, ki jih boste opravljali (po Standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD).
- Za d.o.o.: Potrebujete tudi osnovni kapital in akt o ustanovitvi.
4. Kaj storiti po registraciji?
Po uspešni registraciji morate:
- Odpreti poslovni bančni račun: Na ta račun boste prejemali plačila in poravnavali obveznosti.
- Prijaviti podjetje na Finančno upravo RS (FURS): To vključuje prijavo v davčni register in, če je potrebno, registracijo za DDV.
- Zagotoviti računovodske storitve: Natančno vodenje poslovnih knjig je ključno za vaše podjetje.
5. Kaj morate vedeti o stroških in obveznostih?
- Prispevki za socialno varnost (za s.p.): Približno 440 € mesečno za začetnike (odvisno od prihodkov).
- Davčne obveznosti: Kot podjetnik morate redno poročati FURS-u in oddajati davčne obračune.
- Morebitne subvencije: Zavod za zaposlovanje ponuja subvencije za samozaposlitev, kar je odlična priložnost za začetnike.
6. Pogoste napake začetnikov
- Premalo raziskave trga: Vedno preverite, ali je povpraševanje za vaše izdelke ali storitve.
- Slaba izbira pravne oblike: Če niste prepričani, se posvetujte z računovodjem ali pravnim svetovalcem.
- Nepoznavanje zakonodaje: Upoštevajte vse davčne in pravne obveznosti, da se izognete kaznim.
Ustanovitev podjetja je prvi korak na poti do samostojnosti in finančne svobode. Postopek je v Sloveniji enostaven, a zahteva nekaj predhodnega načrtovanja in poznavanja osnov. Če potrebujete pomoč pri registraciji ali imate vprašanja glede davkov, računovodstva in poslovanja, se obrnite na nas – z veseljem vam bomo pomagali!
Pripravite svojo poslovno idejo in začnite že danes. Prvi korak je vedno najtežji, a tudi najbolj vznemirljiv! Če potrebujete pomoč pri ustanovitvi podjetja ali imate vprašanja glede računovodstva, nas kontaktirajte še danes. Naša ekipa strokovnjakov vam bo z veseljem pomagala pri vseh korakih.
Viri:
- Uradni portali in zakonodaja:
- SPOT – Slovenska poslovna točka: https://spot.gov.si
- AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve: https://www.ajpes.si
- Finančna uprava Republike Slovenije (FURS): https://www.fu.gov.si
- Relevantni zakoni:
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1): Uradni list RS.
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2): Uradni list RS.
Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi?
Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta delavcu pripada v tem koledarskem letu.
To mora delodajalec storiti do 31. marca za tekoče leto.
V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj delavec pridobi pravico do dopusta, kolikšen je zakonsko določen minimalni dopust, ter kako se izrablja.
1.Kdaj delavec pridobi pravico do dopusta?
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu ter ga o tem obvestiti.
Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
2. Se lahko delavec odpove dopustu?
Ne.
Tudi morebitna izjava, s katero bi se delavec pravici do dopusta odpovedal, bi bila neveljavna. Se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust, a le ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
3.Koliko dopusta delavcu pripada?
Delavcu letno pripada najmanj štirje tedni dopusta. Pri tem ni pomembno ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število dni 20. Če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta v letu 24. Če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta 16. Itd...
Poleg tega ZDR-1 (159.člen) določa še primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti
Dodatni dopust pripada tudi delavcu, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa - nočnemu delavcu. Zakon ne določa točnega števila dni dodatnega dopusta za nočnega delavca (to je urejeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi oz. internemu aktu delodajalca).
Pri tem je potrebno opozoriti, da lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oz. drugi zakoni ali kolektivne pogodbe določajo višje število dni dopusta ter dodatne dni dopusta, ki pripadejo delavcu v posameznih primerih.
4.Sorazmerni del dopusta
Ali delavcu pripada celoten dopust ali le sorazmerni del dopusta, je odvisno od trajanja zaposlitve delavca v posameznem koledarskem letu.
Če je tako delavec zaposlen celotno leto, mu pripada celoten dopust. Če se mu pogodba o zaposlitvi za določen čas izteče med letom, ali če mu delovno razmerje med letom preneha, je upravičen do 1/12 letnega dopusta za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v tem koledarskem letu.
Delavec, ki je denimo v koledarskem letu zaposlen od 1.1. do 15.6. (5 dopolnjenih mesecev), je tako upravičen do 5/12 dopusta.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
5.Izraba letnega dopusta
Delavec in delodajalec se o izrabi letnega dopusta dogovorita, pri čemer se upoštevajo potrebe delovnega procesa ter potrebe delavca.
Letni dopust se izrablja v delovni dnevih, vsaj 2 tedna dopusta pa mora delavec izrabiti v kosu. Za ta dva tedna lahko delodajalec zahteva od delavca, da jih planira v naprej.
Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo. Poleg tega imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Pri tem je potrebno opozoriti, da za oba zgornja primera velja, da lahko delodajalec to zavrne, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
6.Rok za izrabo letnega dopusta
Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.
Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra.
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
7.Druge odsotnosti
Kot že omenjeno, ima delavec pravico do odsotnosti ob praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi. Pri tem se lahko od delavca zahteva delo tudi ob teh dnevih, da bi delovni oziroma proizvodni proces potekal nepretrgano ali če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.
Delavec je upravičen do odsotnosti tudi v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.
Prav tako ima pravico do plačane odsotnosti do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin.
Tako ima pravico do najmanj 1 dneva odsotnosti zaradi:
- lastne poroke,
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev ̇(oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
- hujše nesreče, ki zadane delavca,
- spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.
Pri tem lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca ali kolektivne pogodbe določajo daljše trajanje, ali druge okoliščine, ko je delavec lahko upravičen do odsotnosti z dela.
Zaposlovanje Tujcev v Sloveniji - Enotna Dovoljenja, Delovni Vizumi in Kontrola Trga Dela
Če razmišljate o zaposlitvi tujca iz tretje države, je pomembno vedeti, da mora imeti ta veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Pri zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine ali Republike Srbije pa je dodatno potrebno delovno dovoljenje po bilateralnem sporazumu, ki se v postopku izdaje enotnega dovoljenja šteje kot soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja.
Spodaj vam predstavljamo pomembne informacije o enotnem dovoljenju, delovnih dovoljenjih ter prostem dostopu na slovenski trg dela.
1. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo:
Enotno dovoljenje združuje in nadomešča prej ločena dovoljenja za prebivanje in delo, ki so ju izdajale upravne enote oz. Zavod za zaposlovanje. Tujci iz tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Sloveniji, zdaj ne potrebujejo več obeh dovoljenj, temveč le eno.
Upravne enote sprejemajo vloge za izdajo enotnih dovoljenj tujcem. Postopek in pogoji za izdajo enotnega dovoljenja so določeni z Zakonom o tujcih ter Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
Delodajalci lahko vložijo naslednje vloge za enotno dovoljenje:
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo,
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za samozaposlitev,
- za odobritev zamenjave delovnega mesta ali delodajalca,
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za visokokvalificirano zaposlitev (modra karta EU),
- za zamenjavo delovnega mesta pri imetniku modre karte EU,
- za opravljanje pripravništva,
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za napotene delavce,
- za sezonsko delo daljše od 90 dni,
- za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe,
- za dnevnega delovnega migranta,
- za začasno prebivanje za tujca s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU.
Vlogo za enotno dovoljenje lahko delodajalec vloži na upravni enoti, nekatere vloge pa je mogoče oddati tudi elektronsko preko portala SPOT.
Pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca (37. člen ZTuj-2) |
|
2. Delovna dovoljenja:
Za zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine ali Republike Srbije je potrebno pridobiti delovno dovoljenje na podlagi bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in ustreznimi državami. Delodajalci lahko vložijo prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja na Zavodu za zaposlovanje.
Delodajalec lahko za tujca vloži:
- prošnjo za izdajo dovoljenja za sezonska dela v kmetijstvu ali gozdarstvu,
- prošnjo za izdajo dovoljenja za zaposlitev po bilateralnem sporazumu z BiH,
- prošnjo za izdajo dovoljenja za zaposlitev po bilateralnem sporazumu s Srbijo.
Pridobitev dovoljenja za zaposlitev tujca na podlagi bilateralnih sporazumov z BiH ali s Srbijo |
|
3. Kontrola trga dela:
Pri pridobitvi nekaterih delovnih dovoljenj je potrebno pridobiti tudi sporočilo o prostem delovnem mestu - kontrola trga dela s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Pri kontroli trga dela se preverja izpolnjevanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustreznih oseb oziroma kandidatov za zaposlitev.
Kontrola trga dela je potrebna pri:
- delovnih dovoljenj za delavce, ki prihajajo iz BiH,
- dovoljenjih za sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve do 90 dni,
- soglasjih k enotnemu dovoljenju za zaposlitev/sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve več kot 90 dni,
- soglasjih k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta ali zamenjavo delodajalca,
- soglasjih k modri karti EU,
- informativnem listu za zaposlitev tujcev, ki imajo izdano dovoljenje za prebivanje zaradi drugih razlogov kot zaposlitev ali delo.
|
Poklici, ki niso vezani na kontrolo trga dela in za katere ni potrebno predložiti obrazca PDM-KTD: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, strugar, elektroinštalater, zidar, tesar, kuhar, elektromehanik, strokovnjak za prodajo izdelkov in storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije, razvijalec in analitik programske opreme in aplikacij, strokovnjak za podatkovne zbirke in računalniška omrežja. |
||
|
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel.št. 070 602 028 ali e-mail naslovu: info@revera-svetovanje.com
ODMERA DOHODNINE - VLOGA ZA UVELJAVLJANJE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE
Davčni organ bo posredoval informativni izračun dohodnine zavezancem, ki bo v določenih primerih štel za odločbo o odmeri dohodnine, poenostavljajoč postopek vlaganja dohodninskih napovedi.
Informativni izračun bo osnovan na podatkih uradnih evidenc davčne uprave ter informacijah o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanci do 5. februarja tekočega leta posredujejo davčni upravi. Zavezanci bodo informativni izračun prejeli najpozneje do 15. junija tekočega leta za preteklo leto.
Zavezanec, ki v tekočem letu ni koristil navedene olajšave, ter tisti, ki namerava spremeniti že uveljavljeno olajšavo za vzdrževane družinske člane, je dolžan vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«.
Pravočasna oddaja vloge omogoča vključitev pravilnih podatkov o vzdrževanih družinskih članih že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, kar zmanjšuje potrebo po vlaganju ugovora.
|
Kje jo lahko oddate?
Oddajo vloge je mogoče izvesti :
- prekomobilne aplikacije eDavki (za Android in IOS),
- elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (tudi z uporabniškim imenom in geslom)
- ter osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.
Vlogo je potrebno natančno izpolniti, saj netočni ali nepopolni podatki o vzdrževanem družinskkeu članu ne bodo upoštevani pri informativnem izračunu dohodnine.
ODDAJA BILANCE 2023 - Samostojni podjetniki, jo znate sestaviti?
Oddaja bilance za leto 2023 je obvezna za vse vrste organizacij, vključno z družbami, društvi, zavodi, zadrugami in samostojnimi podjetniki.
Če potrebujete pomoč pri pripravi bilance, vam nudimo strokovno svetovanje. Za ponudbo nas lahko kontaktirate na telefonsko številko 070 602 028 ali nam pišete na e- naslov info@revera-svetovanje.com
Kaj zajema oddaja bilance 2023?
Oddaja bilance 2023 za samostojnega podjetnika vključuje več pomembnih poročil:
- Bilanca stanja na bilančni dan (31.12.)
- Izkaz poslovnega izida (za obdobje od 01.01. do 31.12. oziroma glede na datum registracije znotraj poslovnega leta)
- Priloge (opredelitve podjetnika)
- Napoved akontacije davka od dohodka iz dejavnosti s prilogami (t.i. davčni obračun, za obdobje od 01.01. do 31.12. oziroma glede na datum registracije znotraj poslovnega leta)
Rok za oddajo bilance je do konca marca 2024!
Računovodske izkaze in priloge oddajamo preko portala AJPES, kjer so že pripravljene logične kontrole za olajšano oddajo bilance 2023. Davčno napoved pripravimo in oddamo preko portala Finančne uprave, eDavki. Čeprav je obrazec enak za vse samostojne podjetnike, obstajajo razlike v rubrikah, ki jih izpolnjujejo normiranci in tisti, ki vodijo poslovne knjige.
Pomembno je omeniti, da so zagrožene kazni za neoddajo bilance 2023 visoke. Samostojni podjetniki, ki ne oddajo bilance preko portala AJPES, so lahko kaznovani v skladu z 688. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Višina kazni se giblje od 200 evrov do 5.000 evrov, odvisno od velikosti podjetja.
Prav tako so lahko kaznovani v skladu z Zakonom o davčnem postopku, kar lahko privede do dodatnih stroškov od 800 evrov do 10.000 evrov, če ne oddajo davčnega obračuna.
Ali je za samostojnega podjetnika varnost pri delu obvezna ?
Usposabljanje v varstvu pri delu za samozaposlene je zakonska zahteva, ki jo mora zagotoviti delodajalec vsem svojim zaposlenim, vključno s študenti in dijaki. Prav tako se nanaša na delavce, ki občasno opravljajo delo pri delodajalcu na podlagi podjemne pogodbe ali druge pravno formalne oblike.
Zakon o varstvu in zdravju pri delu ( ZVZD-1) nikjer izrecno ne predpisuje usposabljanja za varstvu pri delu. Torej izrecno ne zahteva, da samozaposlena oseba opravi usposabljanje in izpit iz varstva pri delu, prav tako ni zahtevan zdravniški pregled na medicini dela.
Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje in podati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, v primeru, da prepozna nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom. Pri tem mora določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Če se izkaže, da oseba tega ne more zagotoviti sama, lahko za pomoč zaprosi zunanjo strokovno osebo.
Neopravljeno usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu v primeru poškodbe na delovnem mestu lahko služi kot osnova za izstavitev regresnega zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja poškodovanega delavca.
Ali mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje iz požarnega varstva?
Ne. Samozaposleni osebi ni potrebno opraviti usposabljanja iz požarne varnosti,
razen v primeru, da pri svojem delu prepozna potencialno tveganje.
Pri tem mora podpisati izjavo, s katero potrjuje, da v njegovem delovnem okolju ni podanih okoliščin za tovrstno nevarnost.
Ali mora samozaposlena oseba opraviti zdravniški pregled?
Zakonsko sicer ni predpisano, je pa priporočljivo, zlasti kot preventivni ukrep, da se izogne morebitnim težavam pri izplačilu odškodnine zaradi nesreče pri delu s strani ZZZS. Konkretno to pomeni, da Zavod morda ne bo povrnil morebitne škode na delovnem mestu, če zdravniški pregled ni bil opravljen.
Vendar pa na Inšpektoratu RS za delo, glede na nevarnosti, ki lahko obstajajo pri delu samozaposlenega, opozarjajo, da naj kljub temu, da zakonska obveza ne obstaja, smiselno izvajajo posamezne ukrepe, s katerimi se samozaposleni seznani z nevarnostmi, ter zagotovi ukrepe za zmanjšanje le teh.
Solidarnega prispevka ne bo! Kaj pa bo namesto tega?
Solidarnostni prispevek je bil sprva predviden kot oblika dajatve, ki bi jo morali plačati vsi zaposleni in delodajalci, ne glede na njihov položaj ali prizadetost v poplavah. Ta prispevek je bil opredeljen v Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki je bil sprejet avgusta 2023 (ZIUOPZP). Namen tega prispevka je bil zagotoviti dodatna sredstva za obnovo in pomoč prizadetim območjem ter osebam, ki so utrpele škodo zaradi poplav in zemeljskih plazov.
Vlada naj bi namesto solidarnostnega prispevka uvedla začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, torej podjetij. Ta ukrep bo dodatno obremenil tista podjetja, ki ustvarijo več dobička. Predvidoma se bo davek od dohodkov pravnih oseb za pet let zvišal za tri odstotne točke, in sicer z 19 na 22 odstotkov. Vlada namerava ta ukrep zapisati v predlog Zakona o obnovi in razvoju.
Zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb je del širšega paketa ukrepov, namenjenih obnovi prizadetih območij in spodbujanju gospodarskega razvoja. Sredstva, zbrana z zvišanjem davka, naj bi se uporabila za financiranje obnovitvenih projektov, pomoč prizadetim prebivalcem in podjetjem ter za spodbujanje razvoja na prizadetih območjih.
Kljub ukinjenemu solidarnostnemu prispevku bo ostala možnost izvedbe neobvezne solidarnostne sobote v podjetjih. Ta sobota bo prostovoljne narave in se bo izvedla v dogovoru z delavci. Nekatera podjetja so že izvedla solidarnostno soboto v preteklosti. Plačilo za ta dan bo namenjeno proračunu za odpravo posledic poplav, pri čemer delodajalci ne bodo plačali davka in prispevkov na ta znesek.
Solidarnostna sobota je ena od oblik prostovoljnega prispevka, ki omogoča zaposlenim, da prostovoljno prispevajo svoj delovni čas za pomoč pri obnovi prizadetih območij. Ta prostovoljni prispevek je namenjen podpori prizadetim prebivalcem in podjetjem ter spodbujanju solidarnosti v skupnosti.
Pomembno je poudariti, da je udeležba v solidarnostni soboti prostovoljna in se izvede v dogovoru med delodajalcem in delavci. Delavci, ki se odločijo sodelovati v solidarnostni soboti, bodo svoje plačilo za ta dan namenili proračunu za odpravo posledic poplav. Delodajalci pa bodo oproščeni plačila davka in prispevkov na ta znesek.
Ta ukrep je del prizadevanj za obnovo prizadetih območij in spodbujanje solidarnosti v družbi.
Je evidenca delovnega časa obvezna? Kakšne spremembe nas čakajo z 20.11.2023?
21. aprila 2023 je bila v Državnem zboru potrjena novela Zakona o evidencah na področju dela in
socialne varnosti, ki se nanaša na evidentiranje delovnega časa, z 20. novembrom pa bodo spremembe
začele veljati tudi v praksi.
Kaj to pomeni za povprečno slovensko podjetje?
Evidenca delovnega časa je postopek, pri katerem se beleži, kdaj in koliko časa zaposleni preživijo na
delovnem mestu ter kako ta čas porabijo. To vključuje beleženje začetka in konca delovnega dne,
odmorov, odsotnosti in drugih dejavnosti, povezanih z delom. Evidenca delovnega časa je pomembna za
sledenje, nadzor in upravljanje delovnih ur zaposlenih.
Koristi evidence delovnega časa vključujejo:
- Pravilno plačilo: S sistemom evidence delovnega časa je mogoče zagotoviti, da zaposleni
prejmejo pravilno plačilo glede na število odpravljenih ur. - Učinkovitost: Pomoč pri prepoznavanju vzorcev učinkovitosti in produktivnosti zaposlenih. To
omogoča boljše upravljanje časa in virov. - Zakonodajna skladnost: Upoštevanje zakonskih predpisov glede delovnega časa, vključno z
omejitvami delovnega časa, odmori in dnevi počitka. - Nadzor: Omogoča nadzor nad prihodi in odhodi zaposlenih, kar lahko pomaga preprečiti
neupravičene odsotnosti in nepravilnosti. - Izboljšanje uspešnosti: Analiza podatkov o evidenci delovnega časa lahko razkrije priložnosti za
izboljšanje produktivnosti in organizacije dela. - Sledljivost projektov: Pri projektih, ki temeljijo na urokih, omogoča sledenje času, porabljenem za
vsak projekt, in oceno stroškov. - Boljša pravičnost: Pravilna evidenca delovnega časa lahko pomaga preprečiti neenakosti pri
delovnem času in plačilu med zaposlenimi. - Upravljanje odmorov: Pomaga pri načrtovanju odmorov in počitnic, da se ohranja ravnovesje med
delom in življenjem. - Dokazila: V primeru morebitnih sporov ali pritožb lahko evidenca delovnega časa služi kot dokaz
za podporo trditvam o delovnem času in prisotnosti. - Natančna obračunavanje stroškov: Evidenca delovnega časa omogoča podjetju boljše
razumevanje stroškov dela in bolj natančno obračunavanje.
S pravilno upravljanjem evidence delovnega časa se lahko organizacije bolj učinkovito in zakonito vodijo
svoje poslovanje, zagotavljajo pravično obravnavo zaposlenih ter izboljšajo uspešnost in produktivnost.
Obstajajo različne metode za vodenje evidence delovnega časa, vključno z ročnimi zapisovanji,
elektronskimi sistemi in posebnimi programskimi rešitvami. Izbor metode je odvisen od potreb in velikosti
organizacije.
Kaj se spremeni s 20. 11. 2023?
- Natančno evidentiranje: Pričakovano je natančno beleženje časa prihoda in izhoda za vse tipe ur.
- Deljen delovnik: Delovnik bo razdeljen na obdobja (od-do, od-do).
- Konec zaokroževanja ur: Ur ne bo več mogoče zaokroževati. Beležiti bo potrebno natančne ure, razen
če interni akt podjetja določa drugače. - Evidentiranje odmorov: Potrebno bo beležiti odmore, vključno z malicami.
- Izpis ur skupaj s plačilno listo: Če delavec nima dostopa do svojih ur, bo poleg plačilne liste potreben tudi izpis ur za vsak mesec.
Vse velja za vse zaposlene: Tako za zaposlene kot direktorje.