Nočno delo – pravice delavcev in dodatki
Nočno delo je sestavni del mnogih storitvenih dejavnosti, kjer neprekinjeno delovanje podjetja zahteva prisotnost zaposlenih tudi v nočnem času. Toda, kaj pomeni nočno delo, kakšne pravice imajo delavci in kakšni dodatki jim pripadajo? V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije za delavce in delodajalce glede nočnega dela v Sloveniji.
Zakonska opredelitev nočnega dela
Nočno delo je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) določeno v 150. členu. Nočno delo se izvaja med 23. in 6. uro naslednjega dne, v primeru organiziranih nočnih izmen pa se za nočno delo upošteva nepretrganih osem ur v časovnem obdobju med 22. in 7. uro.
Delodajalci so dolžni voditi evidenco o nočnem delu, ki mora na zahtevo Inšpektorata za delo vsebovati:
- število delavcev, ki opravljajo nočno delo več kot tretjino delovnega časa,
- podatke o delavcih na delovnih mestih z višjim tveganjem za poškodbe ali zdravstvene težave,
- razdelitev nočnega dela po spolu,
- določitev časovne razporeditve nočnih izmen.
Pravice delavcev pri nočnem delu
Delavci, ki opravljajo nočno delo, imajo posebne pravice, opredeljene v 151. členu ZDR-1. Nočni delavec je tisti, ki opravi vsaj tri ure dela ponoči dnevno ali vsaj tretjino letnega delovnega časa v nočnih urah.
Njihove pravice vključujejo:
- Podaljšan dopust, saj dolgotrajno nočno delo lahko negativno vpliva na zdravje.
- Pravico do ustrezne prehrane med delom.
- Zdravstveno varstvo in nadzor, s katerim se ugotavlja vpliv nočnega dela na zdravje delavca in možnost prilagoditve delovnega mesta.
- Možnost prerazporeditve na dnevno delo, če se iz zdravstvenih razlogov ugotovi, da delavec ne more več opravljati nočnega dela.
Nočno delo je lahko tudi izmensko, kar pomeni, da mora biti zagotovljena periodična izmenjava. Izjema velja le, če se delavec s stalnim nočnim delom izrecno strinja pisno. Prav tako delodajalec ne sme razporediti delavca na nočno delo, če nima zagotovljenega prevoza na delo in z dela.
Dodatek za nočno delo
Delavcem, ki opravljajo nočno delo, pripada tudi dodatek za nočno delo. Ta dodatek je določen s kolektivnimi pogodbami in je odvisen od dejavnosti, v kateri delavec dela. Poleg dodatka za nočno delo ZDR-1 določa tudi dodatke za nadurno delo, delo ob nedeljah ter delo na praznike in dela proste dni.
Primeri dodatkov za nočno delo po kolektivnih pogodbah:
| Kolektivna pogodba | Dodatek za nočno delo |
|---|---|
| Gostinstvo in turizem | 50 % od osnove |
| Gradbeništvo | 40 % od osnove |
| Trgovina | 75 % od osnove |
| Poslovanje z nepremičninami | 30 % od osnove |
Pri Revera Svetovanje vam nudimo pravno svetovanje na področju delovnega prava, vključno z vprašanji glede nočnega dela, pravic zaposlenih in obveznosti delodajalcev. Prav tako vam pomagamo pri pripravi pogodb in uskladitvi z zakonodajo, da boste poslovali brez skrbi.
Za več informacij in individualno svetovanje nas kontaktirajte na info@revera-svetovanje.com ali nas pokličite na 070 602 028.
Evidenca delovnega časa: Obeta se črtanje “štempljanja” za malico – Kaj to pomeni za podjetja in zaposlene?
V Sloveniji se v zadnjih mesecih veliko govori o spremembah na področju evidentiranja delovnega časa. Ena izmed ključnih novosti, ki je pritegnila pozornost delodajalcev in zaposlenih, je predlagano črtanje obveznega beleženja odmora za malico. Ta sprememba, ki jo je Odbor Državnega zbora za delo potrdil 12. marca 2025, prinaša olajšanje administrativnih bremen in odpira razpravo o praktičnosti ter smiselnosti dosedanjih pravil. V tem prispevku bomo pogledali, kaj to pomeni za podjetja, zaposlene in kako se lahko prilagodimo novim razmeram.
Ozadje spremembe: Zakaj ukinitev “štempljanja” za malico?
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je v veljavo stopil novembra 2023, je uvedel strožje zahteve za beleženje delovnega časa, vključno z natančnim evidentiranjem odmora za malico. Delodajalci so morali beležiti čas prihoda in odhoda z dela, število opravljenih ur, nadure ter celo čas, porabljen za odmor. Čeprav je bil namen zakona povečati preglednost in zaščititi pravice delavcev, se je v praksi izkazal za neživljenjskega in administrativno obremenjujočega.
Delodajalci so se pritoževali, da je natančno beleženje odmora povzročalo nepotrebne zaplete, še posebej v panogah, kjer je delovni proces dinamičen, kot so gradbeništvo, gostinstvo ali proizvodnja. Tudi zaposleni so spremembe pogosto dojemali kot dodaten nadzor, kar je vplivalo na njihovo zadovoljstvo. Opozicija in delodajalske organizacije so že pred dvema letoma opozarjale na te pomanjkljivosti, a je šele zdaj koalicija prisluhnila in pripravila novelo zakona.
Kaj prinaša novela zakona?
Odbor Državnega zbora za delo je 12. marca 2025 prižgal zeleno luč predlogu novele, ki med drugim ukinja obvezno evidentiranje odmora za malico. Poleg tega se uvaja možnost mesečnega beleženja nekaterih podatkov namesto dnevnega, kar dodatno zmanjšuje administrativno breme. Dnevno evidentiranje prihoda in odhoda z dela ostaja, prav tako obveza vodenja evidenc za posebne pogoje dela, kot so nadure ali nočno delo. Novela jasneje opredeljuje tudi, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe, kar je še ena dobrodošla poenostavitev.
Državni svet in socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so spremembe podprli, saj vidijo v njih korak k zmanjšanju birokracije. Vendar pa so nekateri izrazili zaskrbljenost glede morebitnega podvajanja evidenc za dijake, študente in upokojence, ki opravljajo začasno ali občasno delo. Kljub temu je splošni vtis, da novela prinaša prepotrebno fleksibilnost.
Prednosti za podjetja
Za podjetja ukinitev “štempljanja” za malico pomeni manj administrativnega dela in nižje stroške. Ni več potrebe po natančnem spremljanju, kdaj zaposleni vzamejo odmor in kako dolgo trajajo, kar je bilo še posebej zamudno pri večjem številu zaposlenih ali v razgibanem delovnem okolju. Podjetja, ki že imajo vzpostavljene elektronske sisteme za evidentiranje, bodo lahko te prilagodila novim zahtevam, manjša podjetja pa se bodo izognila dodatnim naložbam v opremo ali programe.
Poleg tega sprememba omogoča večjo prilagodljivost pri organizaciji delovnega procesa. Zaposlenim ne bo treba več “štempljati” vsake minute, kar lahko izboljša delovno vzdušje in zmanjša občutek nadzora. To je še posebej pomembno v času, ko se podjetja soočajo s pomanjkanjem delovne sile in je zadovoljstvo zaposlenih ključni dejavnik pri njihovem zadrževanju.
Vpliv na zaposlene
Za zaposlene ukinitev beleženja odmora pomeni manj togosti v vsakdanjem delovniku. Mnogi so se pritoževali, da je bilo dosedanje pravilo – na primer odšteti čas, če so za malico porabili več kot 30 minut, ali neupoštevanje krajšega odmora kot delovnega časa – nepravično in zapleteno. Zdaj bodo imeli več svobode pri odločanju, kdaj in kako izkoristiti odmor, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo produktivnost in počutje.
Vendar pa ostaja vprašanje, ali bo ukinitev evidentiranja odmora vplivala na pravico do odmora kot takega. Delodajalci bodo še naprej dolžni zagotavljati odmor v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (30 minut pri polnem delovnem času), a brez obveznega beleženja bo nadzor nad tem morda otežen. Zaposleni bodo zato morali sami poskrbeti, da si odmor dejansko vzamejo.
Kako se lahko podjetja pripravijo?
Čeprav novela še ni dokončno sprejeta – čaka jo še potrditev v Državnem zboru – je smiselno, da podjetja že zdaj razmislijo o prilagoditvah. Tukaj je nekaj korakov, ki jih priporočamo:
- Preglejte obstoječe evidence: Preverite, kako trenutno beležite delovni čas in odmori, ter ocenite, katere spremembe bodo potrebne.
- Posodobite interne akte: Prilagodite pravilnike o delovnem času novim zahtevam, da bo prehod čim bolj gladek.
- Komunicirajte z zaposlenimi: Jasno jim razložite, kaj sprememba pomeni zanje, in jih spodbudite, da izkoristijo pravico do odmora.
- Sodelujte s strokovnjaki: Če imate vprašanja o pravni ali tehnični izvedbi, se posvetujte z računovodskim ali kadrovskim svetovalcem.
Korak v pravo smer
Črtanje “štempljanja” za malico je dobrodošla sprememba, ki odraža prilagajanje zakonodaje realnim potrebam trga dela. Čeprav ne prinaša revolucionarnih novosti, zmanjšuje birokratske ovire in omogoča večjo fleksibilnost tako delodajalcem kot zaposlenim. V našem podjetju pozdravljamo ta korak in verjamemo, da bo pripomogel k učinkovitejšemu delovnemu okolju.
Kaj menite vi? Kako spremembe vplivajo na vaše poslovanje ali delovni dan? Veselimo se vaših mnenj in izkušenj v komentarjih!
Kdaj je davek 22 % in kdaj 9,5 % v spletni trgovini? Razkrivamo ključne dileme!
Izbira pravilne stopnje DDV za artikle v spletni trgovini je ena tistih stvari, ki se morda zdi samoumevna, a v praksi pogosto povzroča nemalo preglavic. Kdaj je davek 22 % in kdaj 9,5 %? Kako se sploh odločiti, katero stopnjo uporabiti, in zakaj je to tako pomembno? V tem blogu vam bomo na preprost in razumljiv način razložili vse, kar morate vedeti, preden začnete s prodajo – pa naj bo to v spletni trgovini ali fizični prodajalni.
Napaka pri izbiri DDV stopnje namreč ni zgolj droben spodrsljaj. Lahko prinese resne davčne zaplete, globe in celo inšpekcijske preglede, ki si jih nihče ne želi. Zato je ključno, da že na začetku razumete, kako sistem deluje, in seveda, kje najdete prave odgovore.
Zakaj sploh imamo različne DDV stopnje?
V Sloveniji poznamo kar štiri stopnje davka na dodano vrednost (DDV):
- Splošna stopnja: 22 %
- Nižja stopnja: 9,5 %
- Posebna nižja stopnja: 5 %
- Oproščeno: 0 %
Različne stopnje niso naključne – imajo svoj namen. Nižje stopnje, kot sta 9,5 % in 5 %, so zasnovane kot ukrep socialne politike. Država z njimi skuša zmanjšati davčno breme pri določenih izdelkih in storitvah, da bi bile te cenovno dostopnejše. Na primer, hrana in knjige pogosto spadajo pod nižjo stopnjo, saj gre za osnovne potrebe ali spodbujanje kulture.
Pri oproščeni stopnji (0 %) pa ne gre nujno za ugodnost. Razlogi so lahko različni – od obdavčitve z drugim davkom (npr. finančne storitve) do izvoza, kjer DDV plača uvoznik na drugi strani meje.
Največkrat pa se zatakne ravno pri dilemi: 22 % ali 9,5 %? Pojdimo po vrsti.
Kdaj je davek 22 % in kdaj 9,5 %?
Splošna stopnja 22 % velja za večino blaga in storitev – to je privzeta možnost, če ni izrecno določeno drugače. Po drugi strani pa je nižja stopnja 9,5 % rezervirana za specifične kategorije, ki so natančno opredeljene v Prilogi I. Zakona o davku na dodano vrednost. Tam najdete 21 kategorij, ki jim pripada nižja stopnja. Mednje spadajo na primer:
- Hrana (vključno s pijačo, razen alkohola),
- Zdravila,
- Knjige, časopisi in revije,
- Vstopnice za kulturne prireditve,
- Stanovanjske storitve (npr. voda, odvoz smeti).
Za natančno razvrstitev se pogosto uporablja tudi nomenklatura, ki jo določajo uradi, kot sta Statistični urad RS ali Finančna uprava RS (FURS). Če niste prepričani, kam vaš izdelek spada, je to pravo mesto za preverjanje.
Zakaj je izbira DDV stopnje tako pomembna?
Napačna izbira stopnje DDV – na primer uporaba 9,5 %, ko bi morala biti 22 % – ni le nedolžna napaka. Gre za prekršek, ki lahko prinese visoke kazni in dodatne davčne obveznosti. Inšpekcija hitro opazi takšne nepravilnosti, kar pomeni, da je preventiva ključna.
Poleg tega se zakonodaja občasno spreminja. Na primer, v letu 2025 se obetajo spremembe pri normirancih in DDV, ki jih je pametno spremljati. Pravilna razvrstitev artiklov že na začetku vam prihrani čas, denar in stres.
Kako si olajšati delo?
Izbira med 22 % in 9,5 % se morda zdi zapletena, a z dobro računovodsko podporo je vse veliko lažje.
Če povzamemo:
- 22 % je splošna stopnja za večino izdelkov in storitev.
- 9,5 % velja za posebne kategorije, kot so hrana, zdravila ali knjige – preverite v Prilogi I. ZDDV!
- Dobra priprava in zanesljiv računovodja sta ključ do uspeha.
Nasvet za konec
Preden objavite svoj prvi izdelek v spletni trgovini, si vzemite trenutek in preverite, katera DDV stopnja je prava. Če niste prepričani, se posvetujte z računovodjo ali pokukajte v zakonodajo. Tako se izognete nepotrebnim komplikacijam.
Imate še kakšno vprašanje o DDV ali spletni prodaji? Pišite nam!
Odmera letnega dopusta za leto 2025: Kaj morate vedeti in kako vam lahko pomagamo
Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) minimalni dopust ne sme biti krajši od štirih tednov (20 delovnih dni). Vendar je minimalno število dni dopusta odvisno tudi od števila delovnih dni, ki jih delavec opravi v posameznem tednu. Če delavec opravlja delo 6 dni tedensko, pa mu pripada 24 dni letnega dopusta. To velja če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za celotno koledarsko leto.
Kako se odmerja letni dopust za delavce, ki niso zaposleni celotno leto?
Če delavec pri vašem podjetju ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta. To pomeni, da se dopust izračuna le za polne mesece dela v tekočem letu. Na primer, če je delavec zaposlen od julija do decembra, bo imel pravico do dopusta le za tistih šest mesecev.
Do kdaj morate izdati odmero letnega dopusta za leto 2025?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan svoje zaposlene pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta najkasneje do 31. marca 2025. Če tega roka ne spoštujete, se lahko soočite s kazenskimi sankcijami.
- Globa za delodajalca: Od 750,00 EUR do 2.000,00 EUR
- Globa za odgovorno osebo: Od 100,00 EUR do 800,00 EUR
Kako vam lahko pomagamo?
V Revera Svetovanje vam nudimo strokovno podporo pri pripravi odmere letnega dopusta. Poleg tega vam lahko pomagamo pripraviti tudi interni pravilnik o letnem dopustu, ki bo zagotovil jasna pravila za vse zaposlene in olajšal upravljanje tega procesa.
Naša ekipa pravnih svetovalcev je na voljo, da vam pomaga pri vseh vprašanjih, povezanih z zakonodajo in prakso na področju delovnih razmerij.
Kontaktirajte nas
Če potrebujete pomoč ali želite plačljivo ponudbo za svetovanje, nas pokličite na 040 702 028 ali nam pišite na INFO@REVERA-SVETOVANJE.COM. Z veseljem vam bomo pomagali zagotoviti, da boste vse zakonske obveznosti izpolnili pravočasno in brez težav.
Normirani samostojni podjetnik (s.p.) - spremembe s 1.1. 2025
V Sloveniji je samostojno podjetništvo vedno bolj priljubljena pot za tiste, ki želijo uresničiti svoje poslovne ideje in delati na lastno pest. Ena izmed najbolj privlačnih oblik poslovanja za male podjetnike je s.p. z normiranimi stroški, znan tudi kot normiranec. Ta oblika poslovanja ponuja številne prednosti, predvsem poenostavljeno obdavčitev in manjše administrativne obremenitve.
V tem članku si bomo podrobneje ogledali, kaj pomeni biti normiranec, kakšne so prednosti in obveznosti ter kako je ta oblika poslovanja urejena v Sloveniji.
Prehodno obdobje (2025-2026)
V letu 2025 bodo za izstop iz sistema še veljali trenutno veljavni pogoji (300.000 EUR prihodkov v dveh letih), medtem ko se bodo nova pravila v celoti začela uporabljati šele v letu 2026. To pomeni, da bodo za izstopne pogoje v letu 2026 šteli prihodki, doseženi v letu 2025.
Kaj je S.P. z Normiranimi Stroški?
Normirani samostojni podjetnik (s.p.) je posebna oblika podjetništva v Sloveniji, pri kateri se davčna osnova ne določa na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, temveč z upoštevanjem vnaprej določenih normiranih odhodkov. Ta sistem je zasnovan za posameznike, ki pri svojem poslovanju nimajo veliko stroškov, saj omogoča poenostavljeno administracijo in davčno obravnavo.
Kdo lahko vstopi v sistem normiranih stroškov?
Da bi lahko poslovali kot s.p. z normiranimi stroški, morate izpolnjevati naslednje pogoje:
1. Vrsta Dejavnosti
- Normirani stroški so na voljo za določene vrste dejavnosti, predvsem za storitvene dejavnosti (npr. svetovanje, programiranje, fotografiranje) in prodajo blaga (npr. spletne trgovine).
- Za nekatere dejavnosti (npr. proizvodnja ali gostinstvo) so normirani stroški nižji ali pa sploh niso na voljo.
2. Omejitev Prihodkov
- Polni normiranci:
- Letni prihodki ne smejo presegati 60.000 EUR.
- V dveh zaporednih letih skupni prihodki ne smejo presegati 120.000 EUR. Če se ta meja preseže, je obvezen izstop iz sistema.
- Popoldanski normiranci:
- Letni prihodki ne smejo presegati 30.000 EUR.
- V dveh zaporednih letih skupni prihodki ne smejo presegati 60.000 EUR. Če se ta meja preseže, je obvezen izstop iz sistema.
3. Zaposleni
- Normiranec ne sme imeti zaposlenih, razen če gre za družinske člane, ki sodelujejo pri poslovanju.
4. DDV Obveznost
- Če vaši prihodki presegajo prag, morate postati zavezanci za DDV, kar pomeni dodatno administrativno obremenitev.
5. Obvezno Zavarovanje
- Polni normiranci:
- Mora biti obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve vsaj 9 mesecev v letu.
- Popoldanski normiranci:
- Če ste že zaposleni pri drugem delodajalcu, morate biti zavarovani na podlagi tega delovnega razmerja.
Prednosti in slabosti normiranega s.p.
Prednosti normiranega s.p.
- Poenostavljeno knjigovodstvo: Normirani s.p. ni dolžan voditi celotnega knjigovodstva, temveč le osnovne evidence, kot so evidenca izdanih računov in osnovnih sredstev.
- Nižji davki: Zaradi normiranih stroškov je davčna osnova nižja, kar pomeni manjše davčne obveznosti.
- Enostavna administracija: Manj birokratskih zahtev omogoča podjetniku več časa za osredotočanje na poslovanje.
- Privlačnost za začetnike: Zaradi enostavnejšega sistema je ta oblika primerna za posameznike, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot.
Slabosti normiranega s.p.
- Omejitev prihodkov: Obstajajo omejitve za vstop in obstoj v sistemu, povezane z višino prihodkov.
- Omejitve zaposlenih: normiranec ne sme imeti zaposlenih, razen če gre za družinske člane, ki sodelujejo pri poslovanju.
- Manjša možnost odpisa stroškov in uveljavljanje olajšav:: normiranci ne morejo koristiti določenih davčnih olajšav, kot so olajšave za investicije ali raziskave. Normiranci ne morejo odpisovati dejanskih stroškov, kar lahko negativno vpliva na donosnost, če ima visoko operativne stroške.
- Višji davki pri višjih prihodkih: Prihodki nad določeno višino se obdavčijo bolj progresivno.
Kdaj je normiranec primerna Izbira?
Normiranec je primerna izbira za:
- Freelancerje (npr. oblikovalce, programerje, pisce).
- Obrtnike (npr. frizerje, električarje).
- Svetovalce (npr. davčne svetovalce, kadrovske strokovnjake).
- Majhne trgovce (npr. spletne trgovine).
Ta oblika poslovanja je idealna za tiste, ki želijo začeti svoje podjetništvo na preprost in učinkovit način, z minimalnimi začetnimi stroški in administrativno obremenitvijo.
Strnjene spremembe za Normirane S.P. v Letu 2025
Polni mormirani S.P.
- Pogoji za vstop in Obstoje:
- Prihodki v preteklem letu ne smejo presegati 60.000 EUR (prej 100.000 EUR).
- Zavezanec mora biti obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas vsaj 9 mesecev.
- Zaposlitev druge osebe ne zadostuje več za izpolnitev pogojev.
- Normirani Stroški:
- Pri prihodkih do 60.000 EUR: 80 % normiranih stroškov.
- Pri prihodkih nad 60.000 EUR: 0 % normiranih stroškov.
- Obdavčitev:
- Pri prihodkih do 60.000 EUR: 4 % davek.
- Pri prihodkih nad 60.000 EUR: 20 % davek.
- Izstop iz Sistema:
- Če prihodki v dveh zaporednih letih presežejo 120.000 EUR (prej 300.000 EUR).
- Obveznost razkritja prihodkov s povezanimi osebami in poročanje na FURS.
Popoldanski Normirani S.P.
- Pogoji za Vstop in Obstoje:
- Prihodki v preteklem letu ne smejo presegati 30.000 EUR.
- Normirani Stroški:
- Pri prihodkih do 12.500 EUR: 80 % normiranih stroškov.
- Pri prihodkih med 12.500 EUR in 30.000 EUR: 40 % normiranih stroškov.
- Pri prihodkih nad 30.000 EUR: 0 % normiranih stroškov.
- Obdavčitev:
- Pri prihodkih do 12.500 EUR: 4 % davek.
- Pri prihodkih med 12.500 EUR in 30.000 EUR: 12 % davek.
- Pri prihodkih nad 30.000 EUR: 20 % davek.
- Izstop iz Sistema:
- Če prihodki v dveh zaporednih letih presežejo 60.000 EUR (prej 300.000 EUR).
- Obveznost razkritja prihodkov s povezanimi osebami in poročanje na FURS.
Spremembe za normirane s.p. v letu 2025 prinašajo strožje pogoje za vstop in ohranitev statusa normiranca, zlasti za tiste z višjimi prihodki. Kljub temu sistem še vedno ostaja privlačen za podjetnike z majhnim obsegom poslovanja, saj ponuja poenostavljeno davčno obravnavo in manjšo administrativno obremenitev.
Če ste normiranec ali razmišljate o tem, da postanete, je ključno, da se seznanite z novimi pravili in se prilagodite spremembam. Za dodatne informacije in posvetovanje smo vam na voljo na tel. številki: 070 602 028 ali preko e-pošte: info@revera-svetovanje.com.
Več informacij lahko prav tako najdete na uradni spletni strani Finančne uprave RS (FURS).
Dohodninska lestvica in olajšave za leto 2025
Dohodninska lestvica in olajšave za leto 2025
V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in Pravilnikom o določitvi usklajenih zneskov olajšav in lestvic za leto 2025 je objavljena nova dohodninska lestvica ter veljavne olajšave. Ti podatki so ključni za vse, ki načrtujejo svoje finančne obveznosti za leto 2025.
Dohodninska lestvica za leto 2025
Letne stopnje dohodnine
Dohodnina se odmeri glede na neto letno davčno osnovo:
| Neto letna davčna osnova (v EUR | Stopnja dohodnine |
| Do 9.210,26 | 16 % |
| Nad 9.210,26 do 27.089,00 | 1.473,64 + 26 % nad 9.210,26 |
| Nad 27.089,00 do 54.178,00 | 6.122,11 + 33 % nad 27.089,00 |
| Nad 54.178,00 do 78.016,32 | 15.061,48 + 39 % nad 54.178,00 |
| Nad 78.016,32 | 24.358,43 + 50 % nad 78.016,32 |
Mesečne stopnje dohodnine
Za obračun akontacije dohodnine pri mesečnih izplačilih veljajo naslednje stopnje:
| Neto mesečna davčna osnova (v EUR) | Stopnja dohodnine |
| Do 767,52 | 16 % |
| Nad 767,52 do 2.257,42 | 122,80 + 26 % nad 767,52 |
| Nad 2.257,42 do 4.514,83 | 510,18 + 33 % nad 2.257,42 |
| Nad 4.514,83 do 6.501,36 | 1.255,12 + 39 % nad 4.514,83 |
| Nad 6.501,36 | 2.029,87 + 50 % nad 6.501,36 |
Olajšave za leto 2025
1. Splošna olajšava
Višina splošne olajšave je odvisna od skupnega letnega dohodka:
- Do 16.832 EUR: 5.260 EUR + (19.736,99 EUR - 1,17259 x skupni dohodek).
- Nad 16.832 EUR: Fiksno 5.260 EUR.
Pri mesečnem izračunu velja:
- Do 1.402,67 EUR mesečnega bruto dohodka: 438,33 EUR + (1.644,75 EUR - 1,17259 x dohodek).
- Nad 1.402,67 EUR: Fiksno 438,33 EUR.
2. Osebne olajšave
- Za invalide s 100 % telesno okvaro: 19.134,42 EUR letno (1.594,54 EUR mesečno).
- Za zavezance po dopolnjenem 70. letu: 1.578 EUR letno (131,50 EUR mesečno).
- Za prostovoljce z najmanj 10 leti operativnih nalog zaščite in reševanja: 1.578 EUR letno (131,50 EUR mesečno).
3. Posebna osebna olajšava
- Za dijake in študente: 3.682 EUR letno.
- Za mlade zaposlene do 29. leta: 1.367,60 EUR letno (sorazmerno glede na število mesecev zaposlitve).
4. Olajšava za vzdrževane otroke
Višina olajšave za otroke narašča z njihovim številom:
| Otroci | Letna olajšava (v EUR) | Mesečna olajšava (v EUR) |
| Prvi otrok | 2.838,30 | 236,53 |
| Otrok s posebnimi potrebami | 10.285,40 | 857,12 |
| Drugi otrok | 3.085,52 | 257,13 |
| Tretji otrok | 5.146,39 | 428,87 |
| Četrti otrok | 7.207,26 | 600,61 |
Za vsakega naslednjega otroka se letna olajšava poveča za 2.060,87 EUR.
5. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Olajšava znaša največ 3.054,65 EUR letno oziroma 24 % obveznih prispevkov.
Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2025 prinašata pomembne informacije za načrtovanje financ. Da bi kar najbolje izkoristili možnosti davčnih olajšav, je priporočljivo, da se posvetujete z računovodskim strokovnjakom, ki vam bo pomagal optimizirati vaše davčne obveznosti.
Za dodatne informacije nas kontaktirajte – z veseljem vam pomagamo!
Ustanovitev podjetja: Vse, kar morate vedeti za prvi korak
Ustanovitev podjetja: Vse, kar morate vedeti za prvi korak
Če sanjate o svojem podjetju, a ne veste, kje začeti, ste na pravem mestu. Ustanovitev podjetja je ključni korak na vaši podjetniški poti, ki pa lahko deluje zastrašujoče, če s postopki niste seznanjeni. Ta članek vam bo na enostaven način razložil, kako se lotiti ustanovitve podjetja v Sloveniji, katere možnosti imate in kaj morate vedeti.
1. Kaj sploh pomeni ustanovitev podjetja?
Ustanovitev podjetja pomeni, da pravno formalizirate svojo poslovno dejavnost. To vam omogoča, da zakonito opravljate storitve ali prodajate izdelke, hkrati pa vam odpira možnosti za financiranje, sodelovanje s strankami in razvoj vašega posla.
V Sloveniji so najpogostejše pravne oblike:
- Samostojni podjetnik (s.p.): Idealno za enostaven začetek.
- Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.): Primerno za večje projekte ali več ustanoviteljev.
2. Koraki za ustanovitev podjetja
a. Preverite svojo poslovno idejo
Preden se podate na podjetniško pot, razmislite:
- Kakšna je vaša ciljna skupina?
- Ali je povpraševanje za vaše storitve ali izdelke?
- Kakšno vrednost boste ponudili svojim strankam?
b. Izbira pravne oblike
Dve najpogostejši obliki sta:
- S.p.: Preprost začetek, brez začetnega kapitala. Vse obveznosti so povezane z vašim osebnim premoženjem.
- D.o.o.: Potrebujete začetni kapital (7.500 €), a odgovarjate le do višine vloženega kapitala.
c. Registracija podjetja
Registracija podjetja je v Sloveniji hitra in enostavna:
- SPOT točke (prej VEM točke): Osebno obiščete eno izmed točk in opravite registracijo brezplačno.
- Spletna registracija: Prek portala SPOT lahko postopek opravite tudi na daljavo.
d. Izbira poslovnega naslova
Za registracijo potrebujete poslovni naslov. Če nimate lastnih prostorov, lahko uporabite naslov svojega doma ali najamete virtualno pisarno (najem je možen tudi pri nas - kontaktni obrazec je na naši spletni strani).
3. Kaj potrebujete za registracijo?
- Osebni dokument in davčna številka
- Ime podjetja: Preverite razpoložljivost v registru AJPES.
- Izbira dejavnosti: Navedite dejavnosti, ki jih boste opravljali (po Standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD).
- Za d.o.o.: Potrebujete tudi osnovni kapital in akt o ustanovitvi.
4. Kaj storiti po registraciji?
Po uspešni registraciji morate:
- Odpreti poslovni bančni račun: Na ta račun boste prejemali plačila in poravnavali obveznosti.
- Prijaviti podjetje na Finančno upravo RS (FURS): To vključuje prijavo v davčni register in, če je potrebno, registracijo za DDV.
- Zagotoviti računovodske storitve: Natančno vodenje poslovnih knjig je ključno za vaše podjetje.
5. Kaj morate vedeti o stroških in obveznostih?
- Prispevki za socialno varnost (za s.p.): Približno 440 € mesečno za začetnike (odvisno od prihodkov).
- Davčne obveznosti: Kot podjetnik morate redno poročati FURS-u in oddajati davčne obračune.
- Morebitne subvencije: Zavod za zaposlovanje ponuja subvencije za samozaposlitev, kar je odlična priložnost za začetnike.
6. Pogoste napake začetnikov
- Premalo raziskave trga: Vedno preverite, ali je povpraševanje za vaše izdelke ali storitve.
- Slaba izbira pravne oblike: Če niste prepričani, se posvetujte z računovodjem ali pravnim svetovalcem.
- Nepoznavanje zakonodaje: Upoštevajte vse davčne in pravne obveznosti, da se izognete kaznim.
Ustanovitev podjetja je prvi korak na poti do samostojnosti in finančne svobode. Postopek je v Sloveniji enostaven, a zahteva nekaj predhodnega načrtovanja in poznavanja osnov. Če potrebujete pomoč pri registraciji ali imate vprašanja glede davkov, računovodstva in poslovanja, se obrnite na nas – z veseljem vam bomo pomagali!
Pripravite svojo poslovno idejo in začnite že danes. Prvi korak je vedno najtežji, a tudi najbolj vznemirljiv! Če potrebujete pomoč pri ustanovitvi podjetja ali imate vprašanja glede računovodstva, nas kontaktirajte še danes. Naša ekipa strokovnjakov vam bo z veseljem pomagala pri vseh korakih.
Viri:
- Uradni portali in zakonodaja:
- SPOT – Slovenska poslovna točka: https://spot.gov.si
- AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve: https://www.ajpes.si
- Finančna uprava Republike Slovenije (FURS): https://www.fu.gov.si
- Relevantni zakoni:
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1): Uradni list RS.
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2): Uradni list RS.
Koliko dopusta pripada delavcu, kako se določi in kako izrabi?
Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta delavcu pripada v tem koledarskem letu.
To mora delodajalec storiti do 31. marca za tekoče leto.
V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj delavec pridobi pravico do dopusta, kolikšen je zakonsko določen minimalni dopust, ter kako se izrablja.
1.Kdaj delavec pridobi pravico do dopusta?
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu ter ga o tem obvestiti.
Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
2. Se lahko delavec odpove dopustu?
Ne.
Tudi morebitna izjava, s katero bi se delavec pravici do dopusta odpovedal, bi bila neveljavna. Se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust, a le ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
3.Koliko dopusta delavcu pripada?
Delavcu letno pripada najmanj štirje tedni dopusta. Pri tem ni pomembno ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število dni 20. Če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta v letu 24. Če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta 16. Itd...
Poleg tega ZDR-1 (159.člen) določa še primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti
Dodatni dopust pripada tudi delavcu, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa - nočnemu delavcu. Zakon ne določa točnega števila dni dodatnega dopusta za nočnega delavca (to je urejeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi oz. internemu aktu delodajalca).
Pri tem je potrebno opozoriti, da lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oz. drugi zakoni ali kolektivne pogodbe določajo višje število dni dopusta ter dodatne dni dopusta, ki pripadejo delavcu v posameznih primerih.
4.Sorazmerni del dopusta
Ali delavcu pripada celoten dopust ali le sorazmerni del dopusta, je odvisno od trajanja zaposlitve delavca v posameznem koledarskem letu.
Če je tako delavec zaposlen celotno leto, mu pripada celoten dopust. Če se mu pogodba o zaposlitvi za določen čas izteče med letom, ali če mu delovno razmerje med letom preneha, je upravičen do 1/12 letnega dopusta za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v tem koledarskem letu.
Delavec, ki je denimo v koledarskem letu zaposlen od 1.1. do 15.6. (5 dopolnjenih mesecev), je tako upravičen do 5/12 dopusta.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
5.Izraba letnega dopusta
Delavec in delodajalec se o izrabi letnega dopusta dogovorita, pri čemer se upoštevajo potrebe delovnega procesa ter potrebe delavca.
Letni dopust se izrablja v delovni dnevih, vsaj 2 tedna dopusta pa mora delavec izrabiti v kosu. Za ta dva tedna lahko delodajalec zahteva od delavca, da jih planira v naprej.
Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo. Poleg tega imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Pri tem je potrebno opozoriti, da za oba zgornja primera velja, da lahko delodajalec to zavrne, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
6.Rok za izrabo letnega dopusta
Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.
Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra.
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
7.Druge odsotnosti
Kot že omenjeno, ima delavec pravico do odsotnosti ob praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi. Pri tem se lahko od delavca zahteva delo tudi ob teh dnevih, da bi delovni oziroma proizvodni proces potekal nepretrgano ali če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.
Delavec je upravičen do odsotnosti tudi v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.
Prav tako ima pravico do plačane odsotnosti do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin.
Tako ima pravico do najmanj 1 dneva odsotnosti zaradi:
- lastne poroke,
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev ̇(oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
- hujše nesreče, ki zadane delavca,
- spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.
Pri tem lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca ali kolektivne pogodbe določajo daljše trajanje, ali druge okoliščine, ko je delavec lahko upravičen do odsotnosti z dela.
Zaposlovanje Tujcev v Sloveniji - Enotna Dovoljenja, Delovni Vizumi in Kontrola Trga Dela
Če razmišljate o zaposlitvi tujca iz tretje države, je pomembno vedeti, da mora imeti ta veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Pri zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine ali Republike Srbije pa je dodatno potrebno delovno dovoljenje po bilateralnem sporazumu, ki se v postopku izdaje enotnega dovoljenja šteje kot soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja.
Spodaj vam predstavljamo pomembne informacije o enotnem dovoljenju, delovnih dovoljenjih ter prostem dostopu na slovenski trg dela.
1. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo:
Enotno dovoljenje združuje in nadomešča prej ločena dovoljenja za prebivanje in delo, ki so ju izdajale upravne enote oz. Zavod za zaposlovanje. Tujci iz tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Sloveniji, zdaj ne potrebujejo več obeh dovoljenj, temveč le eno.
Upravne enote sprejemajo vloge za izdajo enotnih dovoljenj tujcem. Postopek in pogoji za izdajo enotnega dovoljenja so določeni z Zakonom o tujcih ter Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
Delodajalci lahko vložijo naslednje vloge za enotno dovoljenje:
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo,
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za samozaposlitev,
- za odobritev zamenjave delovnega mesta ali delodajalca,
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za visokokvalificirano zaposlitev (modra karta EU),
- za zamenjavo delovnega mesta pri imetniku modre karte EU,
- za opravljanje pripravništva,
- za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za napotene delavce,
- za sezonsko delo daljše od 90 dni,
- za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe,
- za dnevnega delovnega migranta,
- za začasno prebivanje za tujca s statusom rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU.
Vlogo za enotno dovoljenje lahko delodajalec vloži na upravni enoti, nekatere vloge pa je mogoče oddati tudi elektronsko preko portala SPOT.
Pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca (37. člen ZTuj-2) |
2. Delovna dovoljenja:
Za zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine ali Republike Srbije je potrebno pridobiti delovno dovoljenje na podlagi bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in ustreznimi državami. Delodajalci lahko vložijo prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja na Zavodu za zaposlovanje.
Delodajalec lahko za tujca vloži:
- prošnjo za izdajo dovoljenja za sezonska dela v kmetijstvu ali gozdarstvu,
- prošnjo za izdajo dovoljenja za zaposlitev po bilateralnem sporazumu z BiH,
- prošnjo za izdajo dovoljenja za zaposlitev po bilateralnem sporazumu s Srbijo.
Pridobitev dovoljenja za zaposlitev tujca na podlagi bilateralnih sporazumov z BiH ali s Srbijo |
|
3. Kontrola trga dela:
Pri pridobitvi nekaterih delovnih dovoljenj je potrebno pridobiti tudi sporočilo o prostem delovnem mestu - kontrola trga dela s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Pri kontroli trga dela se preverja izpolnjevanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustreznih oseb oziroma kandidatov za zaposlitev.
Kontrola trga dela je potrebna pri:
- delovnih dovoljenj za delavce, ki prihajajo iz BiH,
- dovoljenjih za sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve do 90 dni,
- soglasjih k enotnemu dovoljenju za zaposlitev/sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve več kot 90 dni,
- soglasjih k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta ali zamenjavo delodajalca,
- soglasjih k modri karti EU,
- informativnem listu za zaposlitev tujcev, ki imajo izdano dovoljenje za prebivanje zaradi drugih razlogov kot zaposlitev ali delo.
Poklici, ki niso vezani na kontrolo trga dela in za katere ni potrebno predložiti obrazca PDM-KTD: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, strugar, elektroinštalater, zidar, tesar, kuhar, elektromehanik, strokovnjak za prodajo izdelkov in storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije, razvijalec in analitik programske opreme in aplikacij, strokovnjak za podatkovne zbirke in računalniška omrežja. | ||
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel.št. 070 602 028 ali e-mail naslovu: info@revera-svetovanje.com
ODMERA DOHODNINE - VLOGA ZA UVELJAVLJANJE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE
Davčni organ bo posredoval informativni izračun dohodnine zavezancem, ki bo v določenih primerih štel za odločbo o odmeri dohodnine, poenostavljajoč postopek vlaganja dohodninskih napovedi.
Informativni izračun bo osnovan na podatkih uradnih evidenc davčne uprave ter informacijah o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanci do 5. februarja tekočega leta posredujejo davčni upravi. Zavezanci bodo informativni izračun prejeli najpozneje do 15. junija tekočega leta za preteklo leto.
Zavezanec, ki v tekočem letu ni koristil navedene olajšave, ter tisti, ki namerava spremeniti že uveljavljeno olajšavo za vzdrževane družinske člane, je dolžan vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«.
Pravočasna oddaja vloge omogoča vključitev pravilnih podatkov o vzdrževanih družinskih članih že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, kar zmanjšuje potrebo po vlaganju ugovora.
|
Kje jo lahko oddate?
Oddajo vloge je mogoče izvesti :
- prekomobilne aplikacije eDavki (za Android in IOS),
- elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (tudi z uporabniškim imenom in geslom)
- ter osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.
Vlogo je potrebno natančno izpolniti, saj netočni ali nepopolni podatki o vzdrževanem družinskkeu članu ne bodo upoštevani pri informativnem izračunu dohodnine.